Kost, ki obdaja korenino zoba in drži zob na njegovem mestu. Izguba te kosti je običajno povezana s težko periodontalno boleznijo.

Zobni material, ki se uporablja za popravilo kavitet. Običajno ga imenujemo "srebrne plombe", ponavadi je sestavljen iz mešanice srebra, bakra, kositra in včasih delcev cinka v kombinaciji z živim srebrom.

To je šest zob, ki se nahajajo na sprednjem delu ust in se bolj kot žvečilne ploskve uporabljajo kot rezalne (grizne) ploskve.

Vsaka snemljiva zobna restavracija ali ortodontski aparat.

To je tehnični izraz za lice in se uporablja tudi pri sklicevanju na lične strani zobnih ploskev. Tehnično se ta izraz uporablja za opis lične ploskve zadnjih zob, vendar se uporablja tudi za opis lične ploskve sprednjih zob.

Zdravljenje bakterijske okužbe z odstranitvijo dražil (bakterij, zobnega kamna) iz periodontalnega žepa, tako da se omogoči zdravljenje okolnih tkiv.

Izločanje minerala iz zobne sklenine ravno pod površino v kariozni leziji. Izgleda lahko kot majhno belo mesto na površini zoba.

Mikroskopski kanalčki, ki potekajo od zunanje strani zobovine do živcev v zobu.

Blokiranje bolečinskega dražljaja, ki povzroči preobčutljivost zobovine (hipersenzitivnost dentina).

Luščenje tkiva dlesni. V primerih deskvamativnega gingivitisa tkivo lahko izgleda gladko in svetleče, s svetlo rdečimi in sivimi mesti. Površinsko tkivo se lahko lušči in tako razgalja surovo, krvavečo in izjemno bolečo površino.

Nanašajoč se na ploskve zoba, ki so obrnjene stran od sredinske linije ust.

Zgornja ploskev, običajno se uporablja, kadar se govori o jeziku, npr. dorzalna ploskev jezika.

Stanje, v katerem gingivalno tkivo odmira in se lušči od živega tkiva.

Oteklina, ki se pojavi, kadar se tekočina nabira v gingivalnem tkivu.

Endotoksini so strupene snovi, ki jih ob umiranju sproščajo bakterije in lahko povzročijo neposredno uničenje tkiva ali sprožijo imunski odziv, ki povzroči razpad tkiva.

Sonda, ki se uporablja za odkrivanje kavitet.

Opisuje ploskve sprednjih zob, ki so obrnjene proti ustnicam.

Režam podobne jamice v žvečilnih površinah zadnjih zob.

Kemična spojina, ki pomaga okrepiti zobe ter zmanjšati zobno gnilobo in občutljivost zob.

Razbarvanje zobne sklenine zaradi čezmernega uživanja fluorida (več kot en (1) delec na milijon), ki gre sistematično v krvni obtok, imenovano tudi lisavost zobne sklenine.

To je prozorna tekočina, ki stalno izteka iz sulkusa. V zdravem stanju je gingivalne tekočine malo; ob povečevanju vnetja pa se povečuje tudi količina gingivalne tekočine.

Predel dlesni, ki je najbližje površini zoba, običajno imenovan "rob dlesni".

Čvrsto tkivo, ki obdaja zobe in prekriva zobnično (alveolarno) kost, običajno imenovano "dlesen".

Gingivitis se običajno nanaša na vnetje gingive (dlesni) in se po klasifikaciji giblje od blagega do težkega vnetja. Gingivitis je povezan z rdečino, edemom (oteklostjo), krvavenjem in občutljivostjo dlesni.

Ostra, nenadna boleča reakcija, ko so zobje izpostavljeni vročim, mrzlim, kemičnim, mehanskim ali osmoznim (sladko ali slano) dražljajem.

Imunski odziv kot naravna obramba telesa pred bakterijskim napadom lahko v svojem poskusu uničiti bakterije uniči tudi alveolarno kost.

Kovinski drog, ki se ga privije v čeljustnico, na mesto manjkajočih zob. Umetni zob se nato namesti čez implantat, da se nadomesti manjkajoče zobe.

Nanaša se na grizne robove sprednjih zob.

Zobje, prilagojeni za rezanje ali grizenje, ki se nahajajo na sprednjem delu ustne votline.

Medzoben.

Mehanska metoda izpiranja supra- in subgingivalnih predelov s tekočino, da se odstrani ostanke hrane in zobne obloge.

Učinki prodiranja mlečnih zob skozi dlesni

Ko zobje prvič pogledajo skozi dlesen.

Imenovan tudi zobni kamen. Trdovraten, otrdel material, ki je nastal z mineralizacijo (kalcifikacijo) zobnih oblog, ki ga, potem ko je enkrat nastal, lahko odstrani le zobozdravnik/ustni higienik.

Koničasti stožčasti zobje, ki se nahajajo med sekalci in prvimi kočniki.

Tehnični izraz za kavitete (luknje) ali zobno gnilobo.

Votlina v zobu, ki ostane po odstranitvi zobne gnilobe.

Bel polnilni material za popravilo kavitet (lukenj).

Del zoba, prekrit s sklenino; nanaša se tudi na vstavke za korekcijo zob, ki so oblikovani kot zobje, ki jih pokrivajo.

odstranitev poškodovanega ali obolelega tkiva iz notranjosti periodontalnega žepa

Glejte steklenični karies

Tehnika restavracije, popravila ali kozmetičnega popravka zoba, ki vključuje nanos učinkovitega smolnatega materiala na površino zoba, kjer se prilepi na obstoječo sklenino.

Nanaša se na ploskve sprednjih zob, ki so nasproti notranje površine ustnic.

Nanaša se na notranjo ploskev zoba, ki je najbližje jeziku.

Profesionalno odstranjevanje trdih oblog z zob.

Fiksna delna zobna proteza, ki nadomesti ali premosti prostor, kjer manjkajo eden ali več zob.

Mlečni zobje.

Nanaša se na nenormalno ali nepravilno razmerje med maksilarnimi (zgornječeljustnimi) in mandibularnimi (spodnječeljustnimi) zobmi. Korekcija malokluzije vključuje ortodontsko zdravljenje.

Mandibula je kost, ki tvori spodnjo čeljust. To je največja in edina gibljiva kost obraza.

Zgornja čeljust, ki tvori zgornji del ustne votline. Maksila je sestavljena iz dveh kosti, ki sta združeni na sredini obraza.

Nanaša se na zobne ploskve, ki so obrnjene proti sredninski liniji ust.

Veliki, široki zobje z več vrški v zadnjem delu ustne votline.

Tanka, zunanja rožnata ali rdeča membrana, s katero je obložena notranjost ustne votline.

Materiali za zalivanje, ki se uporabljajo za preprečevanje kariesa (zobne gnilobe), so plastične tekočine, ki se prelijejo čez zgornje ploskve zadnjih zob. Material se strdi na mestu in oblikuje plitko ploskev, ki jo enostavno očistimo z zobno ščetko.

Zadnji tkivni del strešja ustne votline.

Zunanji madež se nanaša na zobni madež, ki se nahaja na zunanji strani površine zoba. Razlog za nastanek madeža so zunanje snovi, kot so tobak, kava, čaj ali hrana. Tak madež je pogosto mogoče odstraniti s poliranjem zob z abrazivno profilaktično pasto. Notranji madež pa se nanaša na zobni madež, ki se nahaja v zobu. Razlog za njegov nastanek je lahko zaužitje določenih materialov ali kemičnih snovi med razvojem zob. Ta madež je trajen in ga ni mogoče odstraniti s poliranjem. Beljenje zob lahko madež spremeni.

Pojavi se, kadar je normalno zobovje obremenjeno s prekomernimi silami, npr. škrtanjem z zobmi in stiskanjem zob. Če se to ne popravi, je posledica okluzalne travme lahko hitra izguba pričvrstitve in izguba kosti.

Pojem označuje grizne ploskve zadnjih zob.

Nanaša se na stik med maksilarnimi in mandibularnimi zobmi v vseh mandibularnih položajih in gibanju.

Področje zobozdravstva, ki se ukvarja z zdravljenjem malokluzije in restavracijo zob, tako da pravilno delujejo.

Ostra, nenadna boleča reakcija, ko so zobje izpostavljeni vročim, mrzlim, kemičnim, mehanskim ali osmoznim (sladko ali slano) dražljajem.

Sladkor, ki se pojavlja v vaši prehrani, vključno s sladkorjem v slaščicah, sadju in predelanih živilih.

Obrobni del dlesni, ki ga je mogoče odmakniti od površine zoba. Prosta dlesen tvori obroč okrog zoba.

Palatalni predel se nahaja na ostrešju ustne votline.

Nanaša se na dleensko tkivo v obliki črke "v" med posameznimi zobmi.

Prvi korak pri nastajanju zobnih oblog. Pelikel je prozorna, tanka prevleka, ki vsebuje proteine in lipide (maščobe), ki se nahajajo v slini. Pelikel nastane v roku nekaj sekund po tem, ko očistimo površino zoba.

Nanašajoč se na tkivo in kosti, ki podpirajo zobe.

Akutna okužba gingivalnega tkiva, ki obdaja posamezen zob. Običajno vključuje izgubo kosti, bolečino, krvavitev, hudo rdečino in oteklino prizadetega predela.

Bolezen podporne strukture zoba.

Vlakna, ki vežejo zob v kostnem žepu. Periodontalna vez je na eni strani pritrjena na zobni cement, na drugi strani pa na alveolarno kost.

Instrument, ki se uporablja za merjenje globine žepov.

Oblika periodontalne bolezni, katere posledica je uničenje alveolarne kosti (zobnične kosti).

Bakterijske zobne obloge, ki so pritrjene na trde ploskve zob in jih je mogoče odstraniti le z mehanskimi sredstvi (npr. instrumenti, pripomočki za ustno higieno, kot so zobne ščetke, zobne nitke itd.).

Zobozdravstveni postopek, s katerim se s pomočjo abrazivne polirne paste v gumijati čašici, ki je pritrjena na instrument s počasno hitrostjo, ali polirnikom na zračni prah odstrani madeže, zobne obloge in nastali pelikel.

To se nanaša na ličnike in kočnike. Zadnji zobje so tisti, ki hrano meljejo.

Zobje z dvema vrškoma, ki se nahajajo neposredno pred kočniki.

Preventivni zobozdravstveni postopek, ki vključuje odstranjevanje trdih in mehkih oblog z izpostavljenih ploskev zobovja.

Proksimalne ploskve so predeli zoba, ki mejijo na druge zobe.

Pulpa je živi del zoba, ki se nahaja v zobovini. Pulpa vsebuje živčno tkivo in krvne žile, ki zob oskrbujejo s hranilnimi snovmi.

Tanka, po meri izdelana lupina iz materialov v barvi zob, oblikovana tako, da pokrije sprednjo stran zob in tako popravi njihov videz.

To je numerično merilo pričvrstitve periodontalne vezi, ki se na splošno določa s kombiniranjem meritve globine žepa z meritvijo odstopa dlesni. Raven pričvrstitve velja za enega od najpomembnejših meril napredovanja periodontalne bolezni ali uspeha zdravljenja.

Stanje, do katerega pride, kadar se gingivalni rob odmakne od skleninsko-cementnega stika (predela, kjer se stikata zob in korenina) proti korenini.

Prostor med zobom (vključno s korenino) in dlesnijo.radenie zubných minerálov do demineralizovanej (kazom postihnutej) lézie, čím sa zvráti kazový proces. Remineralizácia môže byť podporená topickou aplikáciou fluóru.

Prosto lebdeče bakterijske zobne obloge, ki se nahajajo na površinah supragingivalnega in subgingivalnega plaka; sestavlja jih večina od bakterij, ki povzročajo bolezni, in s subgingivalnega predela jih enostavno lahko odstranimo z izpiranjem.

Nanaša se na rentgenske žarke.

Ponovno nalaganje ali zamenjava mineralov zoba v demineralizirano (predhodno gnilo) lezijo. To obrne proces gnitja, pri tem pa pomaga prisotnost topičnih fluoridov.

Vsako nadomestilo izgubljene zobne strukture ali zob; na primer mostički, plombe, krone in vsadki.

Zobna gniloba pri dojenčkih in otrocih, ki najpogosteje prizadene zgornje sprednje zobe in nastane zaradi sladkanih tekočin, ki jih damo otrokom in se dolgo časa držijo zob (npr. v stekleničkah ali dudah).

Točka, na kateri se združita zob in korenina.

Sklenina je trd, mineraliziran, bel material, ki pokriva zunanjost zoba.

Jarku podoben predel pod robom dlesni, ki obkroža zob.

Mesto ali brazda, prevlečena s sluznično membrano (npr. gingivalni sulkus).

Predel nad robom dlesni.

Koščeni sprednji del strešja ustne votline.

To je "tečaj" med mandibulo (spodnjo čeljustjo) in lobanjo.

Kar se nanaša neposredno na prizadeto področje z namenom zdravljenja.

Mehka, po meri narejena priprava, ki ščiti zobe pred udarci ali poškodbami.

Redni obiski zobozdravnika, s katerimi se vzdržuje zdravje pacienta. "Vzdrževalni" obiski in zdravljenje so odvisni od ustne nege pacienta.

Spodnja stran, uporablja se, kadar govorimo o jeziku; tako je ventralna ploskev jezika spodnja stran jezika.

Zobni cement, ki se nahaja na korenini zoba, služi kot sidrišče za vezi, ki združijo zob s kostnim zobnim žepom. Je najmehkejši del zobne strukture.

Zobni material, ki se ga nanese na zob in se uporablja v primerih hude preobčutljivosti zobovine (hipersenzitivnosti dentina). Običajno se uporablja le, če so odpovedali vsi drugi poskusi zdravljenja.

Zdravljenje preobčutljivosti (hipersenzitivnosti), ki včasih vsebuje natrijev fluorid. Premaz se nanese na površino zoba, da se prekrije vse zunanje ploskve zobovine in tako blokira prenos bolečih dražljajev do pulpe.

To je glavno tkivo, ki tvori obliko zoba. Zobovina je material, ki obstaja med pulpo in sklenino in je sestavljen iz serije dentinskih cevčic, ki so naložene druga na drugo.

Delen ali popoln niz umetnih zob za zgornjo ali spodnjo čeljust.

Brezbarven, lepljiv sloj bakterij v beljakovinski matrici, ki se neprestano nalaga na zobeh. So glavni razlog za nastanek zobnega kariesa in periodontalne bolezni, če jih v določenem času ne odstranimo.

Zdravljenje, pri katerem se odstrani obolelo tkivo iz kanala zobne korenine, napolnjenega s pulpo, dobljeno kaviteto pa se zapolni z neaktivnim materialom.